Število obiskov:
381052

Sezono so vozniki AK V-Racing pričeli v maju na prvi gorsko hitrostni dirki za DP Slovenije, ki je bila v Verzegnisu v sosednji Italiji. Tam je Matevž Boh v svojem rdečem Mitsubishiju Lancerju Evo s suvereno zmago v domači konkurenci, tudi pred tekmecem v Peugeotu 206WRC, pričel tlakovati pot do naslova prvaka. Naslednja dirka v koledarju je bila junija, ko je bil na vrsti tradicionalni vzpon na Gorjance. Na Dolenjskem je Janez Podlipnik pa je s svojo prvo gorsko dirko v kratki karieri opravil proti pričakovanjem dobro, saj je v konkurenci divizije 1 v močni konkurenci zasedel 7.mesto. Na tretji dirki, ki je sredi avgusta potekala v Lučinah, se je v vsem sijaju vrnil Matevž Boh, Matej Grudnik je bil tokrat sedmi skupno in 3. v diviziji 3. Po zmagi na Gorenjskem pa je Matevž Boh uspeh ponovil še na dirki Evropskega prvenstva v Ilirski Bistrici. Na zadnjih dveh dirkah v sezoni, v Buzetu in Čedadu v Italiji mu ni bilo potrebno več zmagovati. Skupaj je privozil 108 točk in za 29 točk prehitel drugo uvrščenega Petra Marca. Kljub nepopolnemu programu nastopov je z 29 točkami deseterico ujel tudi Matej Grudnik, ki je bil skupno osmi! Z enim samim nastopom v sezoni sta Mitja Strožič in Andrej Makarovič osvojila 6. in 7.mesto v diviziji 2, s prav tako enim pa je bil Janez Podlipnik 18. v diviziji 1. Le na eni dirki, v Ilirski Bistrici, smo letos videli tudi brata Zajelšnik. Mlajši Patrik je bil tretji v skupni uvrstitvi dirke za Evropsko prvenstvo!

Skupaj je v celotni tekmovalni sezoni 2014 za barve AK V-racing na gorsko hitrostnih dirkah nastopilo 6 voznikov. Eden med njimi je nastopal v konkurenci regijskega pokala Slovenija – Triveneto, peterica pa v slovenskem državnem prvenstvu. Skupaj so opravili 19 nastopov. V rallyju smo videli tekmovati dve posadki, ki sta nastopili skupaj sedemkrat na tekmovanjih državnega prvenstva in pozivnem rallyju Železniki. Na krožnih dirkah je en voznik zabeležil dva nastopa.

Patrik Zajelšnik

V letu 2013 je bil član AK V-racing Patrik Zajelšnik razglašen za slovenskega avtomobilista leta po zaslugi izjemnih nastopov v konkurenci Evropskega prvenstva v gorsko hitrostnih dirkah in številnih drugih mednarodnih tekmovanj. Visoka pričakovanja so v ekipi v Nemčiji rojenega in živečega slovenskega dirkača gojili tudi pred pričetkom letošnje sezone. Ob zaključku leta, ko so v ekipi potegnili črto pod tekmovalno sezono, so lahko z doseženim ponovno zelo zadovoljni. Vrhunec je bil gotovo nastop na prvem gorsko hitrostnem Mastersu v Luksemburgu, ki ga je Patrik kot edini zastopnik Slovenije končal na zmagovalnih stopničkah.

Podobno, torej na odru za zmagovalce, je sezono tudi začel. Konec aprila je svoj dirkalni prototip Norma M20F s trilitrskim 8 valjnim motorjem Judd prvič letos pognal po gorski progi. Nastopil je v Franciji, na dirki njihovega državnega prvenstva Abreschwiller. Francosko državno prvenstvo velja za verjetno najmočnejšega na stari celini in v konkurenci 115 vozil je Patrik slavil v razredu prototipov E2Sc, v skupni uvrstitvi pa je osvojil 7.mesto. Samo teden dni kasneje je znova sedel v svoj dirkalnik in na dirki nemškega državnega prvenstva v Luxemburgu in ponovil uspeh iz Francije. Ponovno je slavil v svojem tekmovalnem razredu in bil sedmi skupno, le da je bilo tokrat na startu kar 190 vozil. Posebnost nastopa pa je bila tudi v tem, da je šlo za progo, ki je bila predvidena za prvi FIA Masters v gorskih dirkah, predviden za oktober. Tako je Patrik Zajelšnik spoznal tekmovalno progo, na kateri se je imel zgoditi največji evropski zbor gorskih voznikov, in je lahko svoj prototip Norma M20F prilagodil njenim značilnostim.
Konec junija je prišel na vrsto eden vrhuncev sezone z nastopom na dirki nemškega državnega prvenstva v kraju Heiligenstadt. Na startu se je pojavilo 115 vozil, posebnost dirke pa je kratka proga. Na vsega 205 metrih dolžine z višinsko razliko 200 metrov je potrebno biti izjemno natančen, saj so razlike majhne in ni mogoče nadomestiti niti najmanjše napake. Na tej progi se je Patrik izkazal že na sobotnem treningu, ko je postavil najboljši čas. V nedeljo se je zgodba le nadaljevala, saj je Patrik Zajelšnik dosegel odmevno mednarodno zmago v skupni uvrstitvi dirke, ki jo je začinil z novim rekordom proge v tretji vožnji. Sezona pa je nezadržno tekla naprej in hitro je prišel na vrsto nastop na nemški dirki Evropskega gorskega prvenstva. Na tekmovanju Glasbachrennen je nastopilo 141 udeležencev, Patrik pa je znova slavil v svojem tekmovalnem razredu E2SC med prototipi, skupno pa je bil 6. Tudi prvi konec tedna v avgustu je ekipa preživela na tekmovanju. V Osnabrucku je bila na vrsti dirka nemškega prvenstva s 130 vozili na startu. Tudi tokrat zmaga v razredu 3 litrskih prototipov ni bila pod vprašajem, za nameček pa je bil Patrik še 3. v skupni uvrstitvi in je stopil na zmagovalni oder.
Do konca poletja je ekipa Zajelšnik načrtovala še edini letošnji nastop v Sloveniji, septembra pa še po enega v Avstriji in Nemčiji. Na dirki Evropskega prvenstva v Ilirski Bistrici je bil prav Patrik Zajelšnik najmočnejši slovenski adut, saj je branil tretje mesto z dirke leto prej. In ga je ubranil! Večkratni evropski prvak v tovarniškem dirkalniku, Italijan Simone Fagioli je bil premočan, prav tako tudi njegov najverjetnejši naslednik, rojak Federico Liber, toda najnižja stopnička zmagovalnega odra v skupni uvrstitvi je bila še enkrat suverena last Patrika Zajelšnika. Pravzaprav je bil edini voznik na dirki, ki je bil dovolj hiter, da je ogrožal oba Italijana! Ob tem je seveda slavil tudi v konkurenci slovenskega državnega prvenstva med formulami in prototipi ter bil drugi v evropski konkurenci med prototipi.
Sledil je nastop na avstrijski gorski dirki v St. Agathi, ki je še nedolgo nazaj štela tudi za slovensko državno prvenstvo. Tam je znova odlično odpeljal hitro progo in zasedel drugo mesto v skupni uvrsatitvi, da o zmagi v tekmovalnem razredu niti ne izgubljamo besed. Še bolje se je odrezal na naslednjem nastopu v Nemčiji. Zmago v skupni uvrstitvi dirke nemškega državnega prvenstva Bergrennen Unterfranken je Patrik Zajelšnik s svojim prototipom Norma M20F začinil še z novim rekordom proge! Tako je v odlični formi prišel na zaključek tekmovalne sezone in tudi njen vrhunec, prvi FIA Masters v gorsko hitrostnem avtomobilizmu. V Luksemburgu je bil sredi oktobra tudi edini slovenski udeleženec tega velikega zbora najhitrejših evropskih gorskih voznikov. In tudi tokrat se je Patrik boril za vrh uvrstitve ter zaključil sezono z bleščečim 3. mestom v konkurenci prototipov. Vsekakor je bila to češnja na torti tudi sicer izvrstne sezone Patrika Zajelšnika in njegovega prototipa Norma M20F – Judd V8. Vsekakor čestitke njemu in njegovi ekipi, nad katero bdi oče, nekdanji dirkač Josef. Z optimizmom lahko pričakujemo naslednjo sezono z letnico 2015.
Matevž Boh
Matevž Boh je letos osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka v gorsko hitrostnem avtomobilizmu. Za volanom mišičastega Mitsubishija Lancerja Evo9, pripravljenega po pravilih skupine E1, je na 6 dirkah zabeležil tri suverene zmage, eno tretje mesto, dvakrat pa ni videl cilja. To je bilo dovolj, da je mladi voznik in sicer dirkaške družine sezono zaključil na vodilni poziciji, s svojimi vožnjami pa je opozoril nase tudi v mednarodni konkurenci. Vse skupaj je še posebej hvale vredno ob dejstvu, da se je Matevž za volan dirkalnika vrnil po dobrem letu in pol premora!
Matevž Boh je sicer doma v Ljubljani in zaposlen v družinskem podjetju očeta Sandija, ki je bil prav tako odličen gorski voznik. Oba sta že nekaj časa člana AK V-racing, prav letos pa se je Matevž vrnil na gorske dirke s kompletnim programom nastopov in visokimi ambicijami. Te so bile gotovo upravičene, saj je tudi v preteklosti pokazal odlične in hitre vožnje, čeprav največkrat ni upravljal ravno najbolj konkurenčne avtomobile. Začel je pred leti v pokalnem tekmovanju Fiat Seicento Sporting, ko je njegov oče krojil vrh slovenskega gorsko hitrostnega avtomobilizma prav z Mitsubishijem. Prav anekdotično pa je sin že na prvi dirki v karieri premagal očeta in dosegel boljši izid. To je bilo v Sevnici, ko je oče Sandi odstopil zaradi tehničnih težav z vozilom, sin Matevž pa je brez zapletov in hitro pripeljal do cilja svojega malega Fiata in se uvrstil čisto blizu zmagovalnih stopničk! Po uspešnem začetku v pokalnem tekmovanju z malimi Fiati je nato Matevž za nekaj časa dal prednost drugim prioritetam in dirkanje postavil na stranski tir. Vseeno pa je ob tistih priložnostih, ko je sedel za volan dirkalnika, pokazal, da je iz pravega testa. V spominu ostajajo predvsem dosežki na gorskih dirkah za volanom Renaulta Clia RS skupine N, ko je premagoval tudi voznike z močnejšimi dirkalniki. In njegove velika želja, da se pomeri za vrh z resnično močnim in konkurenčnim avtomobilom, je bila ob prikazanem še kako legitimna. Njegova tehnična ekipa je pred začetkom letošnje sezone dokončno odpravila vse težave izjemno zmogljivega, a istočasno tudi zelo občutljivega in zahtevnega dirkalnika Mitsubishi Lancer Evo 9 E1. Matevž je bil pripravljen za naskok na sam vrh.
Že na prvi dirki sezone, ko je naše gorsko hitrostno državno prvenstvo gostovalo na prvem od treh gostovanj v bližini Tolmezza v sosednji Furlaniji, je Matevž Boh suvereno zmagal v domači konkurenci, ugnal tudi voznika vrhunskega Peugeota 206WRC, in zasedel 14 mesto v močni italijanski in avstrijski konkurenci 220 voznikov! Zahtevo dirko v Verzegnisu je vozil sploh prvič in se na zahtevnih zavojih dobro znašel, zato je prišel kot favorit na naslednjo dirko na Gorjance. Na Dolenjskem se je namreč že večkrat izkazal, a je novo slavje preprečila tehnika. Zaradi okvare je nastop zaključil že na treningih v soboto. A se je Matevž zmagovito vrnil na tretji dirki sezone v Lučinah. Zmaga v domači konkurenci ni bila vprašljiva že od sobotnega prvega treninga dalje, za nameček pa dodal še tretje mesto v konkurenci turističnih vozil E1 in enajsto skupno. Nato je pričel na vrsto vrhunec sezone z dirko Evropskega prvenstva v Ilirski Bistrici. Tam je v domači konkurenci Matevž dobil enakovrednega tekmeca, saj je Milan Bubnič po dveh vožnjah zaostal le 1,7 sekunde. Toda tretja zmaga v sezoni je bila v rokah voznika V-racinga in na zadnjih dveh dirkah v koledarju Matevžu ni bilo več nujno potrebno zmagovati. Zato tudi niso bile usodne tehnične težave, ki so ga ustavile na dirki v Buzetu v hrvaški Istri. Na zadnji dirki sezone v Čedadu je Matevž Boh nastopil prvič, zahtevne proge, ki bolj spominja na rally hitrostno preizkušnjo kot pa na gorsko dirko, pa spred tem sploh še ni videl. Vseeno je dovolj dobro opravil nastop, zasedel tretje mesto v konkurenci državnega prvenstva Slovenije in osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka v skupni uvrstitvi. Ali ga bo to zadovoljilo ali pa ima še višje ambicije, bomo verjetno ugotovili že naslednje leto …
Bojan Strožič
Bojan Strožič se je letos začel ukvarjati z avtomobilskimi dirkami kot voznik, pred tem pa je bil v okolju dokaj domač, ko je spremljal svojega sina Mitjo in skrbel za njegov dirkalnik. Že kar nekaj časa se je pripravljal na prehod med aktivne voznike in doma pripravljal svoje vozilo. Starodobni Autobianchi A112 Abarth je bil letos pripravljen in 54 letni Bojan je vozniški debi opravil na prvi gorski dirki v koledarju slovenskega državnega prvenstva in regijskega pokalnega tekmovanja Slovenija – Triveneto.
V maju se je odpravil na dirko v Verzegnis blizu Tolmezza v sosednji Italiji. Tam je na delu videl izkušene italijanske voznike z avtomobili, kot je njegov, in se lahko pomeril z njimi. Imel pa je tudi domačo primerjavo v Robertu Pristavcu. In prav primerjava s tem voznikom, ki že vrsto sezon sedi za volanom malega italijanskega starodobnika, je bila osnovna preokupacija člana V-racinga. Zaostanki po posameznih vožnjah so se iz dirke v dirko zmanjševali, proti koncu sezone je bil na nekaterih treningih Bojan že praktično enakovreden kolegu, tako, da je bil osnovni cilj dosežen. Ker v državnem prvenstvu Slovenije v gorsko hitrostnem avtomobilizmu razred za starodobnike v konkurenci šport ni bil razpisan oziroma zaseden, je Bojan tekmoval zgolj za točke regijskega pokalnega tekmovanja. V letošnji sezoni je tako nastopil na vseh 6 dirkah v koledarju tega tekmovanja, po Verzegnisu so sledili nastopi na Gorjancih, v italijanskem Bellunu, v Lučinah, Ilirski Bistrici in za konec še v furlanskem Čedadu. V Buzetu v hrvaški Istri pa se je za volanom starodobnega A112 Abarth preizkusil še Bojanov sin Mitja in bil – hiter, ja, kaj pa drugega! Skupno je to za Bojana Strožiča z vozilom skupine KAT3 razreda C1, kamor med starodobniki sodi njegov Autobianchi, pomenilo 2. mesto v pokalu Slovenija – Triveneto v diviziji starodobnih vozil s prostornino do 1300 ccm. Za prvo sezono si Bojan vsekakor zasluži vse čestitke, prepričan pa sem, da je za leto 2015 v njegovi glavi že pripravljen načrt, kako bo pridobil še eno mesto.
VK